Jaka Gerčar

Ko sem pred približno dvema tednoma prišel domov s počitnic v ZDA, sem obljubil, da takoj, ko najdem čas, napišem post o tem. Najprej nisem uspel napisati popolnoma nič, ker sem se takoj po vrnitvi odpravil na naslednji podvig, 5 dni z mojo babico v Portorožu. Nato pa so me zanimale druge stvari. A kljub tej veliki zamudi sem se danes odločil, da napišem kratek povzetek o tem potovanju.

Začel bi pri prihodu na Brnik (sovražim ime Letališče Jožeta Pučnika), kjer sta mene in moje starše pričakala babica in dedek, ki zelo rada sodelujeta pri odhodih z letalom. Bili smo že pozni, tako, da smo se hitro odpravili proti vstopnim vratom. Čez 1 uro smo že stali na Dunajskem letališču. Tam smo namreč prestopali na Delto, ki nas je popeljala do International airport of Atlanta. Let je bil grozno dolg, saj smo že na začetku imeli majčkeno zamudo in smo zato morali čakati na pristanek. Zato smo dobro uro in pol krožili okoli Philadelphie. Skupno je bil let dolg 12 ur, kar je še posebej dolgo če imaš le eno teleizijo na 10 metrov pa še ta je velika 30 krat 30 cm. A končno smo prišli in bili kljub temu, da je bila ura 1 popoldne že zelo izmučeni. A kot, da zamude z letalom niso bile dovolj smo ob prihodu iti še čez 5 različnih preverjanj. V hotel smo prišli šele ob štirih ali petih popoldne. Nekaj smo se še odpravili pojest v Japonsko restavracijo Yamato nato pa zatisnili oči. Naslednje jutro nas je pred hotelom pričakal John, ki nas je pripeljal do pisarne, kjer sem napisal post- Iz mesta Coca Cole. Tam smo tudi spili našo prvo dozo Starbucksa. Tisti dan je bil mogoče celo najbolj dolgočasen od vseh, ki sem jih preživel v Ameriki. To pa sigurno ne velja za naslednjega. 3 dan je bil res super. Vozil sem se z Jet skijem (vodni skuter), Tubom (kot tisti krogi na katere se usedeš in te vleče gliser) in z ultramajhnim kanujčkom s katerim sva z Nickom imela težave zaradi dežja. Poleg tega sem spoznal še dve družini s katerimi smo se nato družili, Neuberje in Scotte. 4 dan je bil po eni strani zelo zanimiv. Zjutraj smo šli v Evangeličansko cerkev, ki je res super in bi, če bi podobno imeli v Sloveniji v njo hodil vsako nedeljo. Popoldne istega dne smo se odpravili v PGA store (najboljša trgovina v mojem življenju) in Outlet mall (podoben tistim outlet vasem v Italiji, le, da je ta veliko večji in ima preko 2000 trgovin. Prespati bi sicer morali v hotelu, a so se nam Neuberji ponudili za gostitelje in smo tako noč preživeli pri njih. Dan 5 je bil dan vožnje. Zjutraj smo imeli zajtrk, nato smo prevzeli avto Chevrolet Trailblazer in se preostanek dneva vozili. Vmes smo se sicer še ustavili v Indijanskem mestu Cherokee. Prečkali smo celi zvezni državi Georgia in North Carolina ter končno prišli v majhno mesto v Tennesseeju, Pigeon Forge. Tam naj bi prespali 3 krat, a me je to zelo motilo, ker sem se čim hitreje hotel odpraviti naprej in mi Pigeon Forge ni il po godu. Vendar pa sem sčasoma ugotovil, da je to prav prijazno mestece in prav užival v njem. Skoraj mi je bilo žal, da je Pigeon Forga konec, a pred nami so bili večji izzivi kot sta Washington D.C in New York.

Od Pigeon Forga pa do Washingtona je dobrih 12 ur vožnje z avtomobilom, tako, da smo imeli vmes en dan postanka. Ta postanek smo naredili tik pred obrobjem Ameriškega glavnega mesta. Tam se ni dogajalo nič posebnega tako, da do Washingtona nimam prav nič za napisat. V D.C smo prišli 3 julija, kar je en dan pred narodnim praznikom. Vse je bilo že pripravljeno na praznovanja. Tudi mi smo se včekirali v hotel Grand Hyatt Washington D.C, ki je bil res spektakularen predvsem zaradi pritličja ali Loby-ja. V Washingtonu smo se najprej samo sprehodili po mestnih ulicah do parka kjer stoji Lincolnov spomenik. Kot pravi Američani sva se tudi midva z očetom igrala Catch ( prv. ulovi, igra podajanja in lovljenja Baseball žogice). Na tem sprehodu smo še pojedli kosilo in se počasi odpravili nazaj proti hotelu. Prej smo morali narediti le še eno stvar. Popiti Starbucks. V tem besedilu Starbucksa sicer ne omenjam tako pogosto, a na tem potovanju smo spili po 3 Starbucksove kave na dan. Jaz sem ves čas pil Karamelni Latte s smetano in dodano karamelo na vrhu. Z isto kavo smo se prebudili tudi naslednje jutro. In to jutro je bilo eno najpomembnejših za veliko Američanov. Bilo je jutro 4. julija. Cel dan je bilo zelo vroče le, da so se prodajalci spominkov in drugih stvari za ta praznik, znašli in prodajali različne osvežilne stvari. Mi smo si medtem ogledali nekaj muzejev, ki so v Washingtonu zastonj, ker jih je ZDA podaril Smithsonian, nek pomemben osebek iz preteklosti. Zvečer pa so bile vse skrbi pozabljene, saj se je nad glavnim mestom odvijal najlepši ognjemet v mojem življenju. Po ognjemetu se je ves naval nekoliko umiril, tako, da smo se mi odpravili nazaj v hotel. 5 julij se je začel s pakiranjem prtljage in odpravljanjem v Big apple. Hotela v New yorku še nismo imeli rezerviranega in smo imeli en dan po svoje. Ker sta D.C in N.Y tako blizu smo se odločili, da vseeno gremo kar na finalno destinacijo. No, ne na Manhattan vendar v Queens. Tam smo si najprej ogledali park Flushing Meadows, kjer so igrišča USTA tennis center. Na teh igriščih se namreč vsako leto igra teniški turnir US open. Posebej famozen je glavni Arthur Ashev štadion, ki sprejme več kot 35 tisoč gledalcev. V queensu ni poleg tega kaj veliko za delat, tako, da smo kar takoj šli v hotel Marriot Courtyard. Marriot C. ima bazen in sem se zato odločil, da se grem splavat. Za razliko od hotela v Washingtonu, ki je bil premajhen in prenatrpan, je bil ta prevelik in premalo natrpan, saj sem bil ponoči edini, ki se je odločil iti plavat v bazen. Ko sem šel spat, sem si rekel: jah spet ena nova izkušnja. 6. julija smo se odpravili na Manhattan. Sredi Manhattna na 7. aveniji in 53. ulici je ležal tudi naš hotel Sheraton. Soba je bila zelo lepa, še posebej za New York, le, da je bila v 38 nadstropju!!!. Na Manhattnu smo še posebej uživali prvi dan saj je občutek, ko se pripelješ med stolpnice, res enkraten. Poleg tega smo na televiziji spremljali tudi finale Wimbledona med Federerjem in Nadalom. Tudi naslednji dan smo se imeli super. A žal je že nastopil dan odhoda in sem bil res žalosten. Popili smo še naš poslednji Starbucks in odšli na letališče 3 ure pred uro leta. Med čakanjem sem pojedel še solato iz Europa Cafeja in že letel. No, spet z 3 urno zamudo. A na koncu smo le prišli na Frankfurtsko letališče in si rekli, da smo že doma. Le da smo zaradi zamude našega leta iz NY, zamudili let Adrie. Na naslednji let smo morali čakati 7 ur. Nazadnje smo le prišli v Ljubljano, nalimali vinjeto in šli domov. Se opravičujem, da sem na začetku napisal, da bo to kratek povzetek:) Fotke sledijo, le, da se mi jih tenutno ne da urejat.

Objavljeno 23.07.2008 ob 13:18 Zapisano pod: Potovanja, miks. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.