Dobrih učiteljev je zelo malo
Zadnje čase ugotavljam, da se v osnovni šoli da več naučiti doma, kot pri pouku. V šoli imam namreč tipičen primer učiteljice, ki snovi sploh ne razlaga. Še včasih, ko pa pride do tega, so učenci preglasni, kar pomeni, da znanja voljni, tega znanja s prisotnostjo pri pouku ne morejo pridobiti. Drugi primer tipičnih učiteljev so pedagogi, ki le povzemajo snov iz učbenikov. Zato porabijo celotne ure, nemirni učenci pa spet onemogočajo drugim, da bi namesto doma, učbenik vsaj malo obdelali že v šoli. Pri tej drugi vrsti učiteljev gre za to, da kakorkoli že snov (povzeto iz učbenikov) predstavijo, učenci ne morejo priti do odličnega znanja in morajo doma učbenik prebrati namesto 3-krat, 2-krat, s čimer se prihrani 10 minut domačega učenja, a se zapravi 1 ura pouka. To je izguba kvalitetnega časa. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, dobri učitelji, ki zanimivo predavajo, učenci pa uživajo pri njihovih urah. A takšnih učiteljev je zelo malo. Premalo.
Eden izmed njih je sigurno znani pisatelj in predavatelj ter nekdanji učitelj, Hal Urban. V svojih učiteljskih časih je ubiral drugačne taktike učenja, ki so učence privabile na njegove ure. Na vratih učilnice je stal napis Nobenih žalitev, tu samo hvalimo . Že prvi dan je učencem približal svoje poglede, ter jih prepričal, da mu zaupajo. Prvih nekaj ur so posvetili samo temu. Učenci so mu izpovedali svoje težave, on jim je poskušal po svojih močeh pomagati. Tudi kasneje v šolskem letu je poskušal vzdrževati takšno vzdušje. Zato je na koncu ur dovoljeval šale. V svoji knjigi Moč pozitivnih besed, navaja, da se je vedno zavedal kakšno odgovornost ima kot učitelj. Da se ne bi spozabil je za vsak primer na mizi imel okvirjen citat Haima Ginotta.
Spoznal sem, da imam v razredu izjemno veliko odgovornost nekoga, ki odloča. Sem tisti, ki ustvarja vzdušje. Ker sem učitelj, imam ogromno moč, da lahko otroka onesrečim ali osrečim. Lahko sem mučilno orodje ali sredstvo navdiha.Drug primer dobrega pedagoga je učiteljica Madeline Turner. Madeline Turner je učiteljica, ki se zelo dobro razume z otroki. Poučuje problematične otroke na srednji šoli Marietta v ZDA. Zaveda se kako pomembno je naučiti jih, da se ne smejo žaliti. Njeni dijaki so že imeli slabe govorne navade še preden so prišli v njen razred. Na omenjeni srednji šoli, šolska pravila od učiteljev zahtevajo pisno poročilo, v primeru če kdo od dijakov neprimerno govori. A Madeline Turner je prepričana, da lahko problem bolje reši, če dijakov ne kaznuje. Zato je z dijaki sklenila dogovor. Takoj, ko jim bo ušla neprimerna beseda, jo bodo nadomestili z “nadomestno” besedo. Na primer; dijak izgovori besedo na f. Madeline mu reče “nadomestna beseda”. Ker se grešnik zaveda, da bo drugače zašel v težave, to takoj popravi in jo nadomesti z besedo “finta”. Dijak ima možnost, da popravi svoje govorjenje, lekcija doseže svoj namen in pouk se nadaljuje. Obstaja še veliko podobnih načinov. Če bi vsi učitelji svoj pouk opravljali na tak način, bi bilo šolstvo bolj kvalitetno, bolj uspešno in na sploh boljše.
23.03.2009 ob 19:40
odlično, 13-letnik!
23.03.2009 ob 20:05
Bravo, mladenič! Lepo napisano. Držim pesti, da boš imel čimveč takšnih “pozitivnih” učiteljev.
23.03.2009 ob 20:05
Če pa tole piše 13-letnik…
23.03.2009 ob 20:07
Hvala za pohvale!
23.03.2009 ob 20:13
@arabella; oglaša se mama trinajstletnika in izjavlja, da je tole spisal povsem sam …. celo brez moje vednosti.
Je pa k temu zapisu najbrž botrovalo bolezensko stanje našega trinajstletnika in prevelike količine časa, ki jih namesto za pisanje na blogu, večinoma nekoristno porabi v šoli
23.03.2009 ob 20:19
bravo, super napisano!!!!!
23.03.2009 ob 20:26
Permisivna vzgoja much? Zaradi konstantnih pohval se otroci kasneje več ne znajdejo v družbi, ki jih bo tudi grajala in kaznovala in ne bodo vedno pridni in pohvaljeni za vsako napisano besedo.
Dober učitelj je tak, ki učence nauči učiti se in iskati znanje. Ki jim pokaže, da tisto kar delajo pri urah ni celotno znanje o neki snovi, jim da priložnost da sami raziskujejo in to znanje znajo sami primerno ovrednotiti. Ne strinjam se pa, da je dober učitelj tisti, ki samo hvali in ne zna podati realne ocene stanja.
23.03.2009 ob 20:51
Učitelj, ki SAMO hvali?! Bognedaj! Tudi hvala mora biti iskrena in vsako zrelo bitje zna preceniti kdaj so pohvale iskrene. Če bo nekdo le vsepovprek hvalil in nikoli grajal ….. čeprav je lahko graja izražena na tisoče pozitivnih načinov …. bo njegovi hvali padla cena ….. to je jasno. Pa vendar je v našem šolskem svetu vse premalo hvale in vse preveč kritiziranja oz. osredotočanja na problematične učence.
23.03.2009 ob 20:55
@Nadja:Nisem rekel, da so dobri učitelji tisti, ki samo hvalijo, temveč tisti, ki nekaj naučijo. Ne pa, da se cele ure ukvarjajo s problematičnimi učenci, se na njih derejo in jih poskušajo ukrotiti. Takšni tudi ničesar ne naučijo, pa saj tudi ne morejo, glede na to, da že zmanjka časa. V svojem postu sem poskušal sporočiti, da dobro učijo učitelji, ki učijo z neke druge perspektive, ne pa, da povzemajo snov iz učbenikov. Prebrati učbenik znamo tudi sami, strokovnega znanja pa nimamo. Tudi Hal Urban je znan kot strog učitelj, ki od svojih učencev zahteva veliko, a vseeno opravlja v postu omenjene metode dela.
23.03.2009 ob 21:14
Ja, ja. To so pa “čari” interneta. Mogoče piše 13 letnik ali pa 90 letnik. Kdo bi vedel (mogoče celo 5 letnik). A ni “finta” v letih avtorja tega članka, ampak v napisanem nasploh. “Dober učitelj?” Kdor koli je že ta članek napisal, nima ravno veliko pojma o kompetencah učiteljev, zato bi bilo bolje, da bi si za pisanje bloga izbral kakšno, svoji razgledanosti, primernejšo tematiko. Sicer pa avtorju tega članka manjka tudi nekaj malega znanja o jeziku oz. slovenskem pravopisu (morda pa res ni več dobrih učiteljev), zato mu priporočam, da vseeno žrtvuje nekaj svojega “kvalitetnega časa” in si malo razširi svoj pogled o “dobrih” oz. “slabih” učiteljih, pa tudi kakšen pogled v Slovensko slovnico ne bo škodil.
In ne pozabiti: “ni pravila brez izjeme”, pa brez zamere.
lp, AR
23.03.2009 ob 21:14
Najda, če te učitelj nauči učiti se in iskati znanje je to seveda koristno, vendar če ti nimaš želje po tem znanju je to povsem neuporabno.
Zato je po mojem mnenju bolj pomembno, da v tebi zbudi zanimanje za (včasih tudi manj zanimivo) snov.
23.03.2009 ob 21:20
Dragi Jaka,
pred nekaj dnevi sem prebrala tudi tvoj zapis o pravicah učencev in moram reči, da zelo odraslo razmišljaš in odlično pišeš.
Kvalitetnih učiteljev je res malo, je pa res, da jih tudi veliko zapusti učiteljski poklic, ker so razočarani nad nehvaležnostjo poklica in pravili učiteljstva, če veš kaj mislim. Danes (kot tudi sam ugotavljaš v zapisu o pravicah učencev) je res težko biti učitelj.
Želim ti veliko uspeha in dobrih ocen
23.03.2009 ob 21:30
VELIKO POMEMBNIH STVARI ODLIKUJE DOBREGA UČITELJA.Pomembno je, da je strokoven, senzibilen, pošten, dosleden, pravičen,zahteven, delaven,daje vzgled s svojimi dejanji,ceni soljudi, ima rad sebe in druge,ceni sebe in druge.Malo jih je, pa se najdejo. Učenci, dijaki, študenti to dobro zaznavajo in čutijo, učitelji pa tudi.
23.03.2009 ob 22:00
Jaka dobro si napisal, kolikor si že star…Malo je dobrih učiteljev, danes sploh in tudi, ko sem bil sam v tvojih letih, pa v gimnaziji in na faxu, smo jih šteli na prste ene roke. ampak so bili takrat le bolj življenski in realni kot danes ( rečma pred 30 leti) V glavnem povprečneži, ali tisti , ki niso imeli ideje kaj s sabo, najslabše pa so piflarce, ki so z muko postale živčne in paranoične učiteljice. Pa saj sam dobro veš
in verjamem, da boš našel svojo pot iz tega. Nadja, tam zgoraj mi deluje, kot da je iz učiteljskega ceha. njen prvi odstavek je čisti dokaz za to. Kar tja v en dan brez kakih dokazov, citatov, je na splošno proti pohvalam 
nekje je to pač slišala in to drži. Ti si ji lepo s citatom argumentiral, Urbana, za katerega priznam jaz nisem slišal in verjetno tudi Nadja ne . Ni dovolj pozorno prebrala. Utemeljil si čisto jasno, zakaj se ti dopade. In prepričan sem, da je res bil dober pedagog.
Učitelji takih kot si ti ne marajo. Zakaj. Ker razmišljate. To pa je slabo za “nemoten ” pouk, ustaljen, tak kot so ga navajeni. Danes se s labo oceno maščujejo nemirnim ali razmišljajočim. Oboji motijo pouk, nemirni z nemirom, razmišljajoči z dodatnimi vprašanji in s tem povezano težavo, kako takmu “sitnežu” razložiti nekaj, kar mogoče niti sami ne obvladajo. Lažje se je ukvarjati s tistimi ki ne znajo. In lažje se je pred njimi delati pametne.
Pravzaprav Nadja ni razumela nič iz tvojega bloga. V drugem odstavku nabija neke splošne fraze o učitelju in o tem kaj bi naj bil 
Floskule, ki jih noben ne jemlje več resno, razen učiteljev, ki se to nekje učijo. To si ti iz prve roke (kot učenec) in kot razmišljajoči človek že itak v blogu utemeljil, precej bolje kot ona 
Bodi previden. Šolski sistem je , sistem. Birokratski sistem, v katerem morajo učitelji preživeti. Sistem, ki je strokovno ubog in kadrovsko podhranjen. Danes gredo za učiteljice pridne in poslušne punce in mogoče kakšen moški, telovadnik ali za tehnični pouk. Veliko jih gre, ker so drugi faxi pač pretežki…in to se pozna, zelo pozna.
Dvem sinovoma, odličnjakomaa, z nagradami iz občinskih in državnih tekmovanj, ki sta bila aktivna v krožkih, pri igrah in vsem živem, je zakompleksanim slavistkam v srednji šoli uspelo zagnusiti slovnico in slovenski jezik. En je blesteč pri angleščini, v 4 letniku na koncu dobil zaključeno 3, ker, kot mu je rekla prfoxa, ve da zna za pet in najbolje obvlada angleščino, vendar ni pravično da mu ,da več, ker se ni nikoli nič učil, drugi pa so se trudili????? preveč “pametne “sta se delala. Vendar sta se lepo znašla v življenju, uspela, sama, šolski sistem ju je samo oviral. Uspela pa sta, ker sva z ženo verjela vanju, ju spodbujala in popravljala uničeno………s pohvalo, veliko pohvale in včasih veliko zagovarjanja učiteljev (res da z naporm in proti svoji volji) ….tako..reda radi, da bi ne obupala.
Želim ti vse najboljše Jaka
23.03.2009 ob 22:02
Jaka, zelo globoko napisano. Zadnji tvoj komentar sprejet: Dober učitelj je tisti, ki nekaj nauči… Žal je za veliko kriv tudi šolski sistem, ki trpa obilico nepotrebnih učnih vsebin… Na žalost je osnovna šola s prenovami omogočila preveč pravic tako staršem kot učencem, o dolžnostih pa je premalo dorečenega. Žal so strukture v razredu lahko zelo nemogoče ( učenci s posebnimi potrebami: npr.: neustrezne družinske razmere… ). Vse to pušča posledice na učencih, posredno vse to vpliva na klimo v oddelku. Oh, lahko bi se razpisala o tem… Žal so eni ljudje na svetu, da pišejo in sprejemajo zakone izključno zaradi koristoljubja. Naj ti v življenju pride naproti čim več dobrih učiteljev.
23.03.2009 ob 22:09
@narobe napisan Jaka; upam, da tvoj poklic ni učiteljski, kajti pohvala res očitno ni nekaj, kar bi ti bilo blizu. Resda je Jaka v svojen zapisu napisal nekaj slovničnih napak … pa kaj, za piljenje tega ima še veliko let pred sabo. Vendar pa sem veliko bolj ponosna na sina, ki razmišlja široko, se na blogu prijavlja s svojim pravim in polnim imenom, raje hvali, kot kritizira, kot pa, da bi zaradi dolgoletnega buljenja v Slovensko slovnico pozabil, da je življenje veliko lepše s kakšno podarjeno pohvalo več in kakšno vejico manj. :>)
23.03.2009 ob 22:30
jah oglasilo se je nekaj ogrožnih učiteljev, ki so se v zapisanem prepoznali kot negativni…zato vse pohvale Jaka. Tudi Tina M je učiteljica, samo po vseh verjetnosti precej dobra, zato so jo učitelji a la Nadja in Akaj Račreg tudi uspeli tako sabotirati, da je razočarana zapustila učiteljski pouk In naj ti še povem,d asemv šolo hodila v Kanadi, kjer se na splošno veliko bolj rado pohvali in graja zelo konstruktivno. pa bi težko rekla, da se kanadski otroci kaj manj znajdejo v svetu ko odrastejo kot pa slovenski. Je pa tudi res, da je slovenski prostor precej specifičen in zelo napolnjne z negativo, kar se održa ana slovenski neproduktinosti in neučinkovitosti. Kajti z negativo pač dobiš negativo. Nadja ima na splošno težave z razumevanjem različnih pojmov in tudi njih pomenov…zato pohvalo (koliko motivacije je v pohvali!) razume kot permisivno vzgojo v kateri vidi kal vsega zla na tem svetu. S permisivno vzgojo ni nič narobe, le s permisivno vzgojo se otrok nauči demokracije…permisivna vzgoja tudi en pomeni, da obstaja popolno pomanjkanje mej, permisivn avzgoja je le anti teza avtoritativni. Vendar z avtoritativno vzgojo zatiraš, kar pa je konec koncev za nesposobnega učitelja lažje kot pa v resnici učence motivirat k učenju z lastno kreativnostjo in ljubeznijo nad svojim poklicem, ker verjetno ne eno ne drugo ne obstaja.
23.03.2009 ob 23:50
Ha ha Jaka si si naprosil šolmaštre, da te bodo malo pljuvali
najbolj originalen je on tvoj soimenjak, narobe napisan, joj kako originalna učitelska ideja 
Beda. Zapičil se je v slovnico, kot, da je to na blogih glavna stvar….pišeš pač kot pišeš ..a ne de tovariš Akaj 
Važna je vsebina, ki jo vi Akaji ne boste zlahka razumeli.
Posebne vrste folk. Izlastne izkušnje vem kako je bilo. Na svetu staršev je bila izrečena neka kritika, čisto umestna in sploh nič takega, nekaj v zvezi z izletom, programom…ne spomnim se več. Kaj se je zgodilo??? Učitelji so kot kure braz glave al pa napipsane muhe zagnali vik in krik, vzeli konstruktivno kritiko kot oseben napad na njih, sestankovali so, mozgali, analizirali, panična ravnateljica nas je trikrat sklicala 
Otroke so zasliševali in mučili, čeprav mulci niso pojma imeli za kaj se gre. Štala 
Ja pa internet ga moti tega Akaja. Zakaj le?? ker tam ne morjo vsega kontrolirati. Finta je v letih avtorja pravi ta učitelj 
Finta gor al dol. Prav rad verjamem da imaš 13 let in žalostno je za njih, da jih tako intelektualno prekašaš. Vsaka ti čast Jaka. Tale nadučitelj ti celo priporoča, da si najdeš kako drugo temo, saj o učiteljskih kompetencah nimaš pojma. Kaj si le tovariš učitelj predstavlja pod…učiteljskimi kompetencami. Jej jej 
In če preberemo njegov izdelek tam gor, bi mu kljub temu, da se počuti kompetentnega, našli kakšen ? minusa in slovnični slog, ki ni vreden učitelja 
He he pravzaprav zelo slabo napisano, ima srečo, da ga ne bo ocenjeval kakšen subjektivno naravnan učitelj.
Mojmu mulotu je tam v petem razredu učiteljica celo grozila, ko so jo prosili, če lahko neke izdelke, domačo nalogo..neke panoje, napišejo in slike sprintajo z računalnikom…boste še že videli, kaj so računalniki!!! (satanska stvar), hkrati pa so drugi učiteljici doma printali naloge, ker so drugače razmnoževali še na ciklostil, kjer se ni nič videlo. Imeli so sicer v šoli računalnik, pa ga noben učitelj ni obvladal 
To je bilo v času 486 stk na prehodu na pentiume 100.
Jaka, tako je treba
24.03.2009 ob 11:23
Glede na to, da sem si za svoj študij in svoje poslanstvo izbrala pedagoški poklic, me ob ob tvojih besedah, Jaka, močno “skrbi” za učiteljsko populacijo v Sloveniji, hkrati pa sem izredno vesela tvojega razmišljanja in ugotovitev, ki so v slogu in sporočilnosti efektivnejše od skoraj vseh komentarjev tvojih bralcev.
Ne razumem vseh “pametnih” učiteljev, ki se še vedno skrivajo v kalupu svoje imaginarne vsevednosti in vsemogočnosti. Učitelji, ki predavajo in poučujejo ter govorijo o znanju ter učenju, sami kaj dosti ne upoštevajo njihovih definicij, saj so nesposobni prisluhniti zelo inteligentnim mislim 13-letnika, ki bi si ga moral vsak učitelj želeti za svojeg učenca - učenca, od katerega se lahko kaj naučijo. Vedoželjni učenci so zlata vredni med poukom, saj odpirajo nove teme, se poglabljajo v obravnavano snov, kar pa po vsem tem, kar opažam zadnja leta v času študija, učiteljem ni pogodu, saj istočasno odkrivajo vrzeli v svojem znanju, ki jim zmanjšuje avtoriteto in motivacijo - vsaj tako se počutijo ti “vsegavedni” posamezniki v učiteljskem cehu (kot je bilo že omenjeno). Napaka! Učitelji niso absolutno pravilo in njihovo znanje ima pomanjkljivosti. Misel, ki pravi, da se učimo celo živjenje velja tudi za učitelje, za ohranjanje avtoritete in ugleda med učenci in učitelji pa je nujno, da se luknja v znanju prizna in se razišče ali skupaj z učenci ali sami - pomembno je, da učencem damo veljavo, ki so si jo zaslužili, ter veljavo sebi ohranimo tako, da naslednjo šolsko uro izčrpno in zanimivo razložimo novo spoznanje. In kako fantastičen občutek je, ko lahko učitelji in učenci sodelujejo pri pridobivanju novega znanja. Učitelj še vedno ostane avtoriteta, ampak se s svojim priznanjem “spusti” iz kalupa vsemogočnega učitelja in postane le učitelj - mogoče v nadaljevanju s strani učencev opredeljen tudi kot dober učitelj.
Zame največje priznanje v dejanskem poučevanju bo vsekakor pohvala s strani učencev - torej, če želimo, da nas drugi pohvalijo, moramo tudi mi njih pohvaliti vedno znova in povsod, ko si pohvalo zares zaslužijo. Avtoriteta se ne vzpostavlja z grožnjami, kričanjem in vzvišeno držo, ampak s solidarnostjo, s srčnostjo…ne, ne bom naštevala teh pridevnikov, ker so jih povprečni učitelji že čisto ogulili in jim vzeli polovico pomena, ki ga dejansko vsebujejo. Pomembno je namreč, da je učitelj oseba, ki je empatična, karizmatična in ima svoj slog.
G. Antonu, ki je kometiral, da se večina odloči za pedagoški študij, ker je ta študij “eden lažjih” moram sporočiti, da se moti. Na primer dvopredmetni študij na pedagoškem nivoju sploh ni enostaven, če si študent prizadeva spoznanti čim širše področje predmetov, ki ga študira. Na žalost se večkrat pripeti, da takšni študentje nismo nič bolj nagrajeni kot drugi, ki se verjeli ali ne, večinoma učijo iz srednješolskih učbenikov in raznih podpovprečnih in intelektualno nizko vrednotenih zapiskov - ampak kljub temu opravijo izpit! Kako je to moboče, se vedno znova sprašujem in zaključujem, da je v našem izobraževalnem koritu vse zelo zelo narobe.
Vztrajam na svojem in se učim ter izobražujem zase, za svoje znanje, za svoj poklic, ki sem si ga vedno želela opravljati. Pa bo kdo rekel, kaj pametujem, če sploh nimam izkušenj, pa lahko mirne duše odgovorim, da je za uspešno opravljanje dela potrebno imeti veliko srce in dobro voljo, da so tudi izkušnje lahko pozitivne. Brez tega nam izkušnje ne pomagajo veliko - so le golo dejstvo brez vsebine. Učitelji z izkušnjami niso vedno dobri učitelji, kajne?
Vsebina dela je pa, dragi bralci prekrasnega bloga, pomembnejša od dela samega. Jaka, želim ti, da bi imel čim več lepih izkušenj z učitelji, drugače pa ohranjaj in nadgrajuj svoj čut za vsebino ter naj te želja po novem znanju vodi v pravo smer.
Lep pozdrav iz Celja!
24.03.2009 ob 12:53
@Mateja; Lepo napisan komentar!
24.03.2009 ob 15:07
odlicen clanek! nevem zakaj preprosto nekateri ne dojamejo da ima svet ze tako mlade pisatelje
nevem zakaj ne vrejame v to da si 13-letnik, ki pise tak odrasel blog. nekateri imajo pac znajne, oziroma naravni talent 
in ti si ta jaka.
povzetek: dobr fulj:D
24.03.2009 ob 15:11
Lenart, hvala za moralno vzpodbudo! Se vidimo v šoli!
24.03.2009 ob 16:13
Hvala, Jaka ;). Si lahko navdih in vzgled mnogim -tudi meni :). Lp
24.03.2009 ob 19:26
Mateja. vsaka čast tvojemu razmišljanju. Lepo. Moti me edino ena beseda, ki si jo napisala. “Poslanstvo”
dej ne že zdaj zapast v te foskule .
Dovolj časa boš imela da se boš še prehitro navlekla raznih prosvetnih puhlic. Strokovno in pravilno razmišljaš. Bojim pa se, da te bodo še prehitro zadušili in potolkli tvoje ideale. Ne otroci ali mladostniki, aampak tvoji sodelavci. ko boš stopila v zbornico, boš hitro zaćutila v pogledih starejših kolegov, sploh ob kakšni tvoji novi ideji……napihnjena mlada frajlica, bo nas učila, stare mačke….boš že še videla kaj so ti froci pokvarjeni…:)
Poznam to. Po študiju sem 4 leta učil na srednji šoli. Mularija je čisto v redu, meče jih , zelo, vendar je to pač naravno. Pubertetniki. Ni pa naraven odnos prfoksov, slabši kot pubertetniki. Odločil sem se, da to ni zame, da je škoda mojega znanja in živcev, za bedno in pritlehno prepucavanje.
Kako poslanstvo neki? to bo tvoj poklic pač, ki te veseli. Nič več. O poslanstvu govorijo kakšni osladni popevkarji. Tudi župniki se dičijo s to besedo. Bog jih je poslal…pajade
Tako kot misionarje, ki so pokristjanjali in oblačili domorodce in pripravljali pot imperialistom, njim pa uničili nedolžno in pošteno življenje.
Želim ti čim manj, takih izkušenj.
In še enkrat Jaka, ti si car.
24.03.2009 ob 19:52
@Hotimir: Povsem razumem tvoje mnenje glede položaja in izkušenj, ki si jih sam doživel v času poučevanja, ampak vse je odvisno od šole in njenega kadra. Res je, da se moraš kot mlad in “neizkušen” učitelj bolj dokazovati, da tvoje mnenje večkrat naleti na “gluha ušesa”, ampak to še ni razlog zamenjati področja zaposlitve - vsaj zame ne.
Sicer se pa na vseh delovnih področjih različnih delovnih mest mladi srečujejo s podobnimi težavami, zato ne vidim razloga za napihovanje tega problema, ki v bistvu to sploh ni, v neke večje razsežnosti.
Poučevanje je poslanstvo - kadar od nekega dela žanješ sadove tudi zase v emocionalni obliki, je to več kot le delo, je tvoje poslanstvo, ki te izpopolnjuje in dopolnjuje. Beseda poslanstvo ima veliko širši pomen kot si ga prikazal v komentarju, čeprav ga največkrat ponazarjajo z misijonarstvom in posledično kapitalizmom kot vzrokom in posledico misijonarstva kot takega. Pa pustimo besede in besedice, ker v končni fazi ni pravil - vsak je sam svoje sreče kovač. Zate poučevanje pač ni bila prava sreča…upam, da si jo našel drugje. Sama bom s polnim zaletom še naprej verjela v svoje želje in namene ter se trudila, da bom nekoč dejavno soustvarjala kvalitetno šolsko življenje.
Lepo pozdravljen!
24.03.2009 ob 20:27
Ja kaj pa ti ostane
saj morš verjet v to za kar si se odločila. Poslanstva ni, to je moje mnenje. poslanstvo bi bilo, če bi te nekdo poslal nekaj delati, kar bi ti delala zastonj. Ti pa boš plačana, da boš učila…dobro ali slabo, tam boš morala biti. Poučevanje pa sploh ni nobeno poslanstvo, si že njihova 
Se pa pridružujem Antonovemu mnenju. Iz moje gimnazijske generacije so postale učiteljice samo tiste, ki jim je šlo najslabše. Ostali smo študirali zahtevnejše smeri. Zdaj so učiteljice gospodinjstva, zgodovine eni dve sta se prebili celo do slovenščine, čeprav sta komaj lezle. In jim ne ostane drugega, kot da ostanejo v svojem “poslanstvu” za kar koli drugega so neuporabne.
24.03.2009 ob 20:42
@Hotimir: Ah, ja…zgleda, da si ti en hud intelektualec “težje” smeri, ki se je celo znašel na tako nezahtevnem delovnem mestu učitelja na neki srednji šoli in ni zdržal dlje kot 4 leta…aja, verjetno ti je bilo dolgčas, ker ni bilo dovolj zahtevno zate!
Pa daj no… glede na tvoj slog pisanja in razmišljanja lahko sklepam, da si zelo sposoben, zato ne vem zakaj se toliko ukvarjaš z željami in poslanstvom neke mlade frajlice, ki bo nekoč poučevala zgodovino in sociologijo… 
24.03.2009 ob 20:43
“Akaj Račreg pravi:
23.03.2009 ob 21:14 Ja, ja. To so pa “čari” interneta. Mogoče piše 13 letnik ali pa 90 letnik. Kdo bi vedel (mogoče celo 5 letnik). A ni “finta” v letih avtorja tega …”
Zanimivo, kako se nekateri radi hvalite s svojim neznanjem slovenščine, pa s tem ne mislim (samo) na lastnika bloga.
24.03.2009 ob 21:27
“Sicer pa avtorju tega članka manjka tudi nekaj malega znanja o jeziku oz. slovenskem pravopisu (morda pa res ni več dobrih učiteljev), zato mu priporočam, da vseeno žrtvuje nekaj svojega “kvalitetnega časa” in si malo razširi svoj pogled o “dobrih” oz. “slabih” učiteljih, pa tudi kakšen pogled v Slovensko slovnico ne bo škodil.
In ne pozabiti: “ni pravila brez izjeme”, pa brez zamere.”
Kateri učitelj je pa tebe naučil “In ne pozabiti”? Kdo pa še to napiše? Sice je pa v zapisu jezik dosti lepši n pravilnejši kot v mnogih drugih!
Napake v zvezi s pravopisom? Slovnico? Pokaži, Jaka oz. “Akaj Račreg”!
24.03.2009 ob 21:36
Naš stari znanec Nick se je vrnil!
24.03.2009 ob 21:38
Samo par misli, razpredite jih, kakor hočete:
24.03.2009 ob 21:43
Prosim,
” Na vratih učilnice je stal napis Nobenih žalitev, tu samo hvalimo”
In zame je “:(” žalitev!
24.03.2009 ob 21:52
@Nick;
je izraz, ki z dvema znakoma pove “Žalosten sem!”
Izražanje lastnih čustev ne more biti žalitev, ima pa vsak (tudi ti) absolutno pravico, da si za žalitev vzame karkoli si pač želi.
“Zanimivo, kako se nekateri radi hvalite s svojim neznanjem slovenščine, pa s tem ne mislim (samo) na lastnika bloga.” je pa najbrž mišljeno, kot pohvala tako za lastnika bloga, kot za nekatere ostale, kajne …. le da se ti ni najbolje posrečila?
24.03.2009 ob 22:12
Dete že spi in mora v njegovem imenu odgovarjati njegova permEsivna mamica?
Ja, v bistvu sem lastnika bloga hotel pohvaliti, da je njegova slovenščina celo boljša kot od mnogo starejših z znatno večjo šolsko kilometrino. Z malo truda bi se seveda dala še znatno izboljšati, tako da bi bila že primerna za javno objavljanje, a kaj, ko vsevedna mamica raje zagovarja tovrstno površnost.
25.03.2009 ob 19:21
Hvala za komentarje.
Tako pohvalne, kot kritične.
25.03.2009 ob 19:49
proba
25.03.2009 ob 19:51
Sori za prejšnji post (probo).
Vendar pa nisi ti s svojim povedal prav nič. Kritičnost ni nasprotje hvaljenju.
25.03.2009 ob 20:05
@Nick; hočeš mojega sina naučiti konstruktivnega pisanja? Da povzamem in tako poskušam globoke misli tudi doumeti: Torej kaj pametnega se pove le, če pišeš o nasprotjih? Npr. Včeraj sem užival v predavanju, ki je bilo tako zanimivo, kot tudi poučno. To po tvojem ne gre? Smisel bi imelo le, če bi napisal, da je bilo zanimivo, kot tudi dolgočasno …. oz. še bolj smiselno naj bi bilo po tvoje predavanje, ki je bilo tako zanimivo, kot nezanimivo?
No, vsekakor hvala za namige, tudi iz takšnih se da nekaj naučiti.
25.03.2009 ob 20:21
Draga mami (danes je pač materinski dan),
v prvi vrstici te seveda lepo pozdravljam.
Konstruktivno pisanje je en tak besedni konstrukt, ki v sebi nima nič, okoli je pa prazen, votel in gluh. Pa še trhel in plesniv, to sem momentalno pozabil.
Konkretni stavek, ki si ga dala za primerjavo, bi bil bolj tekoč in vsebinsko poln, če bi se glasil NEKAKO:
Včeraj sem užival v predavanju, ki je bilo zannimivo in obenem poučno.
Lep jezik ne pretirava z odvisnimi stavki, ločili, ponavljanjem itd. itd. Lep jezik bralca špara.
25.03.2009 ob 20:27
… okoli je pa praznO, votlO in gluhO.
Pisanje je valda srednjega spola, obenem pa se še 1× opravičujem za vdiranje na privatni svetovni splet.
25.03.2009 ob 23:38
@Nick; še 1x? Si se že kdaj opravičil? Sicer pa ne VDIRAŠ! In za komentiranje na kakršnem koli blogu ne potrebuješ dovoljenja oz. ni potrebnega nobenega opravičevanja …. kar ti tako ali tako dobro veš. Opravičilo bi bilo upravičeno le dati le samemu sebi, saj imam občutek, da se nekako mučiš in sam sebe siliš k branju zadev, ki te motijo. Opravičilo bi bilo tudi smotrno (ne pa nujno ali pričakovano) zaradi “pogumnega” anonimnega pametovanja in deljenja nasvetov za katere te nihče ne prosi.
Moj prejšnji komentar in stavek o predavanju pa ni bil mišljen, kot visoko literarna izpoved. Z njim sem želela le poudariti nesmisel vsebine tvojega komentarja na Jakovo zahvalo pohvalnim in kritičnim komentarjem.
26.03.2009 ob 06:21
Saša, z nekaterimi se res nima smisla prerekati. Lep dan!
26.03.2009 ob 08:07
Ma saj jaz se ne prerekam, le debatiram. Vedno znova pa se mi zdi smešno očitanje moje anonimnosti. Saj nisem anonimen, sem Nick, nekdo drug je pa pač Janez ali pa 1danica.
Želim vam uspešno blogiranje še naprej!!
26.03.2009 ob 10:11
@1danica; imaš prav.
sicer pa sem zašla iz glavne teme tega posta in bi se rada vrnila nazaj in povedala, da je Jaka tukaj veliko besed posvetil hvali učitelja, katerega knjigo je prebral, a to ne pomeni, da ne obstajajo dobri učitelji tudi na njegovi šoli. Ravno zadnjič sva se pogovarjala o konkretnih primerih, ko ga učiteljica in njen način predstavljanja snovi, kar posrkata vase. Tam ga moti, da se mora taista učiteljica poleg podajanja snovi, ukvarjati še z osnovno vzgojo tistih učencev, ki enostavno ne dojemajo, da je potrebno odrasle spoštovati in takrat, ko govorijo oni, imeti vsaj zaprta usta, če že poslušati ne morejo.
4.04.2009 ob 12:39
@Mateja: Vse boš razumela, ko boš stopila v razred kot redno zaposlena učiteljica in ne le opazovalka. (To ni bilo mišljeno kritično, kot da zdaj nimaš pojma, kaj te v resnici čaka, ampak dejstvo je, da te samo poučevanje v razredu res pripravi na poučevanje v razredu. Samo z izkušnjami postajaš vedno boljši. Vse kar se učite na faksu je le temelj, na katerega šele začneš zidati.)
Če poslanstvo razumeš tako, kot si opisala v zgornjem komentarju, potem se strinjam. Poučevanje je poklic s čustveno komponento, ki je ne moreš popolnoma odmisliti in biti le nekakšen stroj za podajanje znanja, pa če se še tako trudiš izklopiti vse, kar spremlja pouk in objektivno ne sodi zraven. Želim ti veliko uspeha in tudi sreče.
@ostali: Mogoče je pedagoški študij res lahek, ampak pedagoški poklic je daleč od tega, da bi ga lahko opravljal z levo roko. In samo inteligenca in dobre ocene med izobraževanjem še ne zagotavljajo dobrega učitelja, treba je imeti tudi nekaj drugih lastnosti, med katerimi seveda tudi inteligenca ni odveč.
(Mogoče se ne bom več oglasila, ker se trudim zmanjšati količino časa, ki ga preživim na internetu, tako če bo še kdo kaj komentiral in se ne bom oglasila, je to zato.)