-
Koliko nas kuka
-
Otroci jo potrebujemo!
-
BLOGER.si
Oglasna sporočila
Jun
4
Nazaj z demoni
4.06.2009 | Označkano Angeli in demoni, Cerkev, Filmi |
Zadnji prispevek na svoj blog sem napisal 19. aprila. To je podatek, ki se ga lahko sramujem. Razlogov za mojo blogersko odsotnost je več. Med drugim sem bil v Parizu, zaključeval sem ocene, igral tenis, pokvaril se mi je ekran… Med temi “izgovori” je še najbolj ( najbrž edini) opravičljiv, zadnji. Vidim le približno tretjino ekrana na svojem laptopu, zato je tudi pisanje bloga oteženo. Vzroka za okvaro ne poznam, najbrž se je kdo usedel nanj. Poleg okvare in vseh obveznosti, razlog za nepisanje leži tudi v navdihu. Nisem imel idej za bloganje.
Prva ideja se mi je porodila danes, tako da sem se odločil hitro nekaj napisati. V kinu sem si namreč ogledal film Angeli in demoni, ki velja za nadaljevanje Da Vincijeve šifre. Film mi je dal razmišljati o cerkvi in veri. Mogoče je celo izboljšal moj pogled na cerkev. Po pravici povedano, nisem bil vzgojen v ekstremno katoliški družini. Krstili so sicer me, tudi v cerkev smo šli za različne obrede svojih pokojnih svojcev. Ni pa se velikokrat zgodilo, da bi se v nedeljo zjutraj odpravili v cerkev. To je najbrž tudi vplivalo na moje mnenje o cerkvi, na katero sem gledal le na kot ustanovo, ki sicer pomaga ljudem, a pobere tudi veliko denarja. Da ne bi kdo mislil, da ne ločim realnosti od fikcije. Vem, da je prikaz omenjenega filma, nekaj popolnoma drugega kot realna situacija. Le odprl mi je oči. Spoznal sem nekaj o čemer sem velikokrat razmišljal že prej. O vrednotah, smislu življenja in (prehitrem) napredku sveta.
Izredno rad gledam filme, o katerih nato razmišljam (pa tudi kaj napišem :)). Angeli in demoni je sigurno eden izmed teh. Za naprej obljubljam, da bom pisal bolj redno. Do naslednje objave LP!
Komentarji
1 komentar
“Vzroka za okvaro ne poznam, najbrž se je kdo usedel nanj.” Tale skorajpasiv mi ni najbolj všeč, ker izpade, kot da se pri nas kar usedamo na računalnike
Kar napiši, da si ga nesel s seboj v Pariz in ste med vožnjo gledali filme na njem. Kot kaže ste utrujeni popadali po njem in razbili ekran. Ampak, dragi moj, tale ekran je uničen šele zadnja dva tedna, ti pa nisi pisal od kdaj že? 
“Ni pa se VELIKOKRAT zgodilo, da bi se v nedeljo zjutraj odpravili v cerkev” Ok, priznam, da se to res ni zgodilo velikokrat …… a ne pomnim, da se sploh je kdaj 
? To je najbrž umetniško izražanje, saj se lepše sliši tako, kot če napišeš, da sploh nikoli nismo bili v nedeljo pri maši 