O morali sem želel pisati že pred časom, ko sem na Youtubu zasledil posnetke s harvardskih predavanj Michaela J. Sandla, ki na znameniti bostonski univerzi deluje kot profesor politične filozofije. Njegove ure so v največjo od predavalnic na Harvardu privabile več tisoč študentov, Justice Class pa je postal eden najpopularnejših predmetov v zgodovini univerze – sigurno pa svetovno najprepoznavnejši, na Kitajskem so Sandla celo okronali za najvplivnejšega tujca leta 2010, pri Farar, Straus and Giroux pa so kot knjižni povzetek teh predavanj izdali paperback Justice: What’s the right thing to do? . V Sloveniji je bilo o njem prvič brati v prilogi Dela, petkovem svetovnemu trgu prilagojenem New York Timesu, sam pa sem si že pred tem ogledal tri od skupno dvanajstih predavanj, kolikor jih vsebuje en semester. Pri ogledu zadnjega od teh sem sklenil, da na blogu spišem povzetek, ali pa vsaj objavim link oz. posnetek, a sem na to pozabil dokler nisem v roke prijel Dawkinsove knjige The God Delusion. Knjiga o morali sicer pove bore malo, a Dawkins vseeno nameni poglavje tej tematiki, orientira pa se predvsem na razliko med etično (moralno) presojo vernikov in ateistov. Kljub popolnoma drugačnemu namenu pa ta sekularni oxfordski profesor uporabi enake primere kot Sandel v svojih uvodnih predavanjih (Utilitarizem – Bentham, Mill ter na drugi strani Kant z njegovim kategoričnim imperativom). Primeri, ki jih bom navedel so še posebej zanimivi zaradi primesi filozofije in vpogleda v delovanje človeškega uma, prinašajo pa tudi zanimive ugotovitve na področju religije.
Predstavljajte si, da vozite tovornjak, medtem ko se mirno peljete po avtocesti, pa vam odpovedo vse zavore. Na koncu ceste stoji pet delavcev, ki pričakujejo, da boste ustavili, tako nimajo namena odmika, niti se jim ne sanja, da je karkoli narobe z vašimi zavorami. Predpostavimo, da bodo v nevednosti ostali vse do potencialnega trka, v primeru le-tega pa bo vseh pet umrlo. Situacija je brezupna, a na svoji desni vidite izvoz, na koncu katerega stoji en delavec, za katerega predpostavimo isto kot za prej omenjenih pet. Kljub onemogočenim zavoram vam krmilo še deluje, tako da imate možnost, da zavijete na desno in namesto uboja petih delavcev, ubijete le enega. Kaj bi naredili? Večina odgovori, da bi obrnila volan in ubila enega delavca in jih tako rešila pet. Takšno ravnanje se zdi samoumevno, kajne?
Zdaj pa se postavite v vlogo opazovalca. Stojite na mostu, gledate odvijanje zgoraj opisanega dogodka, zraven vas pa na robu mostu sedi debelejši moški. Če bi ga porinili, bi padel naravnost na tovornjak, ga ustavil in rešil celo šest delavcev, a on bi umrl. Predpostavimo, da vi jasnovidno poznate scenarij, za vaša dejanja pa ne bo posledic. Kaj bi storili? Večina se obrne, kar 97% vprašanih v harvardski anketi bi odgovorilo, da ne bi porinili moškega ter posledično ubili pet ljudi (recimo, da je tovornjak vozil Kant, ignoriral razum in se zapeljal v množico), moškega pa pustili, da še naprej uživa v gledanju sončnega zahoda.
Kaj pa tole? V bolnišnici je pet pacientov – vsak z odpovedjo drugega organa. Vse paciente bi rešili s transplacijo, a nobenega od organov ni mogoče dobiti v času, da bi pacienti preživeli. V sosednji sobi pa je moški, ki je prišel na rutinski pregled. Vsi njegovi organi so delujoči in mogoči za transplacijo. Predpostavimo, da bi organi zdravega moškega rešili življenje vsem petim umirajočim. Bi razrezali zdravega moškega, ga ubili in posledično rešili pet pacientov? Večina odgovori, da ne bi.
Kljub temu, da so - gledano iz strani morale - vsa tri dejanja enaka, končni rezultat pa je isti, bi pri prvem primeru 90% ljudi rešilo pet ljudi in ubilo enega, pri drugem in tretjem pa se 97% vprašanih zdi dejanje nemoralno.
S to sočutno večino bi se strinjal tudi veliki nemški filozof iz 18. stoletja Immanuel Kant, po katerega naukih bi ubili pet ljudi v vseh treh primerih. Kant je poudarjal pomembnost posamezne osebe, kljub svoji domnevni veri v Boga pa je božje moralne zakone zamenjal z univerzalnimi etičnimi zakoni, po katerih bi se morali ravnati ne glede na kontekst in namen. V nasprotju s Kantom sta Jeremy Bentham in John Stuart Mill (največja utilitaristična filozofa 19.stoletja) dejala, da je ravno namen pomemben, se pravi posledica nekega dejanja namesto dejanja samega. Bentham, starejši od konsekvistov je tudi skoval slogan “največ sreče za največ ljudi”. Po mnenju utilitaristov (mimogrede, Bentham in Mill sta tudi na lestvici ljudi z najvišjim IQ-jem v zgodovini) bi morali rešiti pet ljudi v vseh treh primerih.
Toda zakaj se ljudje ravnajo po Kantovem prepričanju in ne po navidez bolj razumnem utilitarizmu?
Marc Hauser, biolog, ki tako kot Sandel poučuje na Harvardu, pravi da je moralna presoja že ”naseljena” v naših možganih, v zgoraj opisanih situacijah pa ravnamo popolnoma intuitivno, ter tako entuziastično zagovarja darwinistični pogled, kateremu prigovarja tudi Richard Dawkins, ki iz Hauserjivih ugotovitev vleče zaključke v svoji knjigi.
Dawkins pravi, da med ateisti in verniki ni razlik v moralni presoji, tako ne rabimo vere v Boga, da bi ravnali dobro - da so ljudje bolj moralni, če verjamejo, da nekdo spremlja vsak njihov korak in jih posledično tudi kaznuje za vsako napačno dejanje, je eden najpogostejših argumentov zagovornikov religije. Takšnemu verovanju se je cinično, a dokaj sublimno posmehoval tudi Dostojevski v Karamazovih.
Da je moralna presoja res univerzalna, pa Darwinov rotvajler (referenca na “Darwinov buldog” kot so imenovali enega prvih zagovornikov naravne selekcije Thomasa Huxleya, dedka Aldousa Huxleya) dokazuje s poskusom v afriški divjini, kjer so podobne, a razumevanju anketirancev prilagojene primere moralne presoje, kot vprašalnik dali plemenu Kuna. Iz pragozda so odšli z enakimi rezultati kot so se pokazali pri ljudeh zahodne civilizacije ter tako resnično dokazali, da je etična presoja neodvisna od zunanjih dejavnikov, kakor tudi od vere v višje bitje.
O religiji in Bogu nameravam napisati obsežnejši članek, saj si tako pomembna tema zasluži dobro besedilo, zato danes ne nameravam dalje razpredati o Dawkinsu, zaključil pa bi s priporočilom ogleda Sandlovih predavanj, kot tudi branja Dawkinsove knjige (v angleščini, saj v slovenščini ne obstaja paperback edicija, knjiga s trdimi platnicami pa znaša 35€ napram devetim dolarjem, če se odločite knjigo prebrati v originalu).
Za konec lahko osmislimo vprašnje morale še s citatom Charlesa Dickensa:
“The most important human endeavor is the striving for morality in our actions. Our inner balance and even our very existence depend on it. Only morality in our actions can give beauty and dignity to life.”Lahko morali res pripišemo takšen pomen, velja to res za vse ljudi? Tega ne vemo, lahko pa damo razumu prednost prednost pred religioznimi nauki in se tako vsaj približamo cilju – resnici.
Med komentarji je s soglasjem udeleženega priložena tudi razprava, ki je zadnje avgustovske dni potekala na Facebooku med menoj in Blažem Vatesom Goljarjem.
Tags: Bog, Bog kot zabloda, Dostojevski, filozofija, Harvard, Huxley, Immanuel Kant, Jeremy Bentham, John Stuart Mill, knjige, Marc Hauser, Michael Sandel, morala, presoja, psihologija, religija, Richard Dawkins, The God Delusion, utilitarizem
Odlično, kot vedno…sem že napisala na FB. In spomnil si me na čas (mislim, da pred tvojim rojstvom), ko je bil v Ljubljani precej močan potres (za mene je itaq vsak močan
, ker se ga res bojim). Takrat tudi mojemu možu očitno odpove razum…ali pač ne? Namreč, ko sem se obrnila proti otroški sobi, me je potegnil k stopnicam in odvlekel. Vprašujoče sem ga pogledala in ? kaj pa otroci???? Veš kaj je odgovoril? Pusti, ti bom nove naredil, zame si pomembna samo ti. Lepo slišati, občutiti, vendar zopet ? Eno, v tem primeru moje, namesto dveh življenj? V prvem trenutku sem mu celo zamerila, da mu otroci pomenijo tako malo, pa vendar…razum? logika? ljubezen? občutek, ko ti nekdo pomeni več, kot kdorkoli na tem svetu? Ne vem, odgovor je dejansko v človeku, posamezniku.
Kakorkoli, lepo te je brati
Lep pomahljaj, Nena
Zanimiv dogodek, Sandel bi ga lahko dodal k svojim primerom.
Hvala za kompliment.
Pha… da me ne bo pobralo od smeha. Še eden vrlih ateistov, ki ne razloči niti med osnovnimi pojmi kot so morala in etika. Ko bom imel čas, bom napisal obsežen odgovor na njegove popolnoma zgrešene premise, do takrat pa: https://docs.google.com/leaf?id=0ByRXNEQsRUobYWY3OGNhYTMtNzYzOS00M2M5LWJmNWQtYzY1ZmY2ZjJlMWM4&sort=name&layout=list&num=50
Blaž, spoštujem tvoje mnenje, kot tudi občudujem tvojo misel – prebral sem namreč esej. Mi je pa zanimivo, da lahko nekdo razvije tako inteligentno razpravo, hkrati pa je tako močno zaslepljen od Boga. Ne bom se sicer spustil na nivo kritiz…iranja ljudi, tebe. Kritiziram lahko le religijo kot tako, njene nauke, njene stvaritelje, tebe pa imam lahko posledično za nerazumnega. Vero v Boga še lahko razumem, sledenja manipulativni pisariji pač ne. Deus qualem Paulus creavit, dei negatio. Kar se pa tiče razlikovanja med etiko in moralo, ti dam prav, kljub temu, da gre za izključno filološki problem, v današnjem jeziku se je linija že zabrisala, pravilna raba teh dveh pojmov pa je tako kompleksna. Če bi Dawkinsovo knjigo bral v slovenščini, bi najbrž bolje razlikoval, v angleščini pa je morality pač morala, ethics pa etika, raba prve pa v anglističnih vedah znana kot pravilna. Se že veselim obljubljenega odgovora, še bolj pa bi bil vesel komentarja na Nietzschejevega Antikrista ali pa že omenjenenga Dawkinsa. Lep pozdrav.
Richard Dawkins je biolog. Ni filozof, teolog, psiholog, ampak kolikor mi je znano je biolog. Smešno mi je, kako lahko nekoga označiš za zaslepljenega od Boga, ko pa je Bog pravzaprav pot do Resnice, katero uspejo spoznati le redki. V zahod…njem svetu je to spoznanje imenovano razsvetljenje, epifanija, zen budizem opisuje to doživetje kot satori.
Kot kriminolog se že kar nekaj let posvečam vprašanju etike in družbene morale kot zaviralcev kriminalitete in neke manjše raziskave, ki sem jih delal bolj zase, so mi dejansko odgovorile, da imajo kristjani višji čut za etiko in so bolj pripravljeni pomagati sočloveku ter imajo bolje razvito empatijo. Seveda to velja za slovenski prostor.
Prav tako ne morem mimo dejstva, da se je našlo že toliko ljudi, ki so na vsak način želeli diskreditirati Boga, pa so vedno znova in znova dokazovali le eno – zgrešenost Rimskokatoliške Cerkve. Pravzaprav se pojavlja nek čuden paradoks, ko so ateisti uperjeni izrecno proti Katoliški Cerkvi zagovarjali gradnje islamskih verskih centrov ipd.
Da ne omenjam, kako puhlo in zateženo delujejo vsi protikristjani, ki svoje življenje posvetijo blatenju Cerkve in vernikov, vendar v vsej svoji odprtosti in naprednosti (liberalnosti) niso nikdar vsaj poskusili odpreti srca Bogu in krščanskim naukom.
Ne pozabi tudi, da je Bog troedini in predvsem, kdo smo mi, da bomo uspeli doumeti nekaj tako velikega in univerzalnega kot je Bog? Jaz sebe ne pojmujem za tako inteligentnega, da bi bil sposoben doumeti Božji načrt, lahko pa spoznavam in razlagam Božji načrt tu na Zemlji.
In vprašanje etike je na koncu koncev le eno, ali želim biti boljši človek? Sedaj je na tebi, da se vprašaš, komu pravzaprav pomagaš (in vsi ostali ateisti) s svojo protikrščansko gonjo, ko pa je bilo v zgodovini že toliko krščanskih apologetov (med njimi trenutno najraje prebiram Chestertona, priporočam The Everlasting Man ali pa Orthodoxy), ki so kot laiki z razlaganjem krščanstva ljudem pomagali in ustvarjali življenje lepše? Zato smo kristjani ponosni na nauke Cerkve, ker nas izpopolnjujejo in delajo boljše ter srečnejše in noben Carlile ali Dawkins nam te sreče ne moreta vzeti.
Ja, Dawkins je biolog, a kot darwinist z veliko znanja na področju religije. Kaj pa Nietzsche, ki sem ga prav tako omenjal? Saj vem, ta selektivni spomin. Seveda gre kritizirati cerkev; kakor sem omenil v prejšnjem komentarju, kjer sem citi…ral Friedricha: Deus qualem Paulus creavit, dei negatio. Slednjega ne zanikam, zanikam pa tistega, ki ga je ustvarila cerkev (Pavlovega) – tega v katerega verjamete in mu sledite ti in vsi vi Kristjani. Pot do resnice je smiselna recimo v budizmu medtem ko v tej dekadentni religiji nima kaj iskati – ne v tej obliki. Glede tvoje raziskave pa sem malce nezaupljiv, oz.nekoliko bolj zaupam raziskavi svetovno priznanega oxfordskega profesorja kot trenerju fitnesa – ne da imam kaj proti temu, celo nasprotno. Pa srce sem že odprl, a kaj ko me razum blokira. Samo toliko, nisem ateist, sem bližje sekularnemu humanistu, ne zanikam obstoja vsake višje sile, nauke budizma pa sprejemam z največjim veseljem. Kristjani ste tisti, ki (kakor ti neverjetno uspešno dokazuješ v svojih komentarjih) ne sprejemate drugačnosti, nauke pa pobirate od le enega samega vira, pa še tega z nečisto in zmotno preteklostjo. Tebi ne bom svetoval, da odpreš srce, močno pa upam, da odpreš um. Sapienti sat.
Oh Jaka, izredno si me razočaral. Z s tem, ko si označil Cerkev za dekadentno, si spustil ogromen pljunek v svojo skledo. Verjetno ti je res blizu filozofija, vendar umetnostna zgodovina in podobne družbene vede, so še zelo daleč od tvojih …oči.
Dalje, s tem pa, ko si me označil za navadnega trenerja fitnesa, si se spustil izredno nizko, predvsem pa si se spustil na osebno raven. Ne vem sicer, kaj bo tvoja mamica rekla na to, vendar v intelektualnih debatah, tega pač ni. Naj ti torej povem, da sem veliiiiko več kot le trener fitnesa, pa vendar mi ni treba opravičevati svojega intelekta in svoje razgledanosti, še najmanj pa 15-letnemu fantku, ki misli, da misli, pa ni doživel še popolnoma ničesar v življenju, vsaj ničesar ne, kar bi bilo vredno življenjske izkušnje. Za razliko od tebe imam jaz teh, pri svojih 23-ih letih precej.
Tukaj zaključujem to debato, od katere sem si v svoji krščanski dobroti očitno obetal preveč, ampak kaj drugega od nadutega malega ateista tako ali tako očitno ni pričakovati.
Lepo življenje v boju zoper silo, ki je ne boš nikdar doumel.
Nisem se nameraval spustiti na osebno raven, zaradi tega razloga sem tudi dodal razlago ob primerjavi. S trditvijo sem izključno hotel izpostaviti, da je Dawkins očitno bolj izobražen na tem področju kot ti (se opravičujem, če sem narobe sk…lepal, da pri 23ih nimaš 50 let znanstvenih izkušenj). Cerkev kot dekadentna pa je spadala še pod Nietzschejev kontekst, saj to v Antikristu ta filozof tudi obrazloži – preberi si. Težko ti je debato vzdržati na neosebni ravni, saj si ne-slabonamerno opazko vzel kot žalitev, posledično pa se spustil v tale zadnji komentar, ki je močno pod tvojim intelektualnim nivojem. V prejšnjih commentih nisem mislil nič slabega, zato se ne mislim zaradi tega opravičevati, žal mi je le, če si moj komentar narobe razumel.
najprej dogovor Blažu VG. tisti linkan dokument sem nehal brati po prvem stavku, ker je seveda očitno ravno to, da verjameš, da je človekovo bistvu nekje izven njega, torej v tem primeru gre za boga, ampak problem je tudi v tem, da prvi stavek povsem nesmiseln. zakaj? preprosto zato, ker ti trdiš, da človek deluje proti svojemu bistvu. ampak si se kdaj vprašal, kako lahko nekaj ali pa nekdo deluje v nasprotju s tem kar pač je? tu ni nobene logičnosti. človek deluje tako kot pač lahko deluje in nič drugače. človek je lahko samo to kar je in ne more biti nekaj kar ni. človeka določa ravno načini po katerih deluje.
lahko pa res potem delovanje človeka ocenjujemo na podlagi nekih kriterijev. temu pač potem lahko pravimo morala in etika. razlika med ateistom in vernikom je pa pri tem ta, da vernik izvor morale vidi izven človeka, torej v bogu, ateist pa v človeku. na osnovi tega potem tudi slavoj žižek razmišlja tako, da pravi, da vernik ne deluje v skladu z nekim moralnim načelom zato, ker sam meni, da je tako prav, ampak ker mu bog tako nalaga, tudi z grožnjo s kaznovanjem – peklom. medtem ko pri ateistu te grožnje ni, no obstaja tudi ta socialna, oziroma pravna grožnja s kaznijo, ampak v osnovi ateist deluje na nek način zato, ker se mu zdi, da je tako prav. skratka, v osnovi je morala ateista nekaj, kar si je sam izbral kot dobro, medtem ko to izbiro vernik prepušča bogu.
si se pa tudi izkazal kot dvoličneš. najprej se zgražaš nad tem, da pač nekdo izpostavi tvoj poklic, če si pač res trener fitnesa, potem pa se sam obesiš na to, da je star jaka star 15 let in da zaradi tega itak nima pojma, ter se hvališ s svimi 23 leti. no, jaz sem recimo še starejši od tebe, tako da bi te lahko tudi enako odpravil kot si ti jako, češ, daj ti sine še malo polente prej pojej, preden se lahko z mano meniš. meni si tu izpadel popolnoma aroganten in veliko manj zrel od jake.
pa še komentar glede teh primerov, ki jih navaja jaka. tu je recimo treba upoštevat tudi to, da sta morala in etika nekaj, kar pridobimo s socializacijo, tako da tu ni nič samoumevnega samo po sebi. tako da recimo tisti primer z debeluhom, ki bi ga lahko porinil v smrt in s tem rešil 5 življenj – to bi bil po dojemanju naše kulture dejansko umor. zato seveda ni sprejemljiv. podobno je pri tistih človeških organih.